Trgovec, elektromehanik, rojen 11. julija 1907 v Cerknem in umrl 12. oktobra 1975 v Ljubljani. Oče Tomaž, trgovec in posestnik, mati Matilda Peternelj. Rano otroštvo sta mu otežila izguba očeta in prva svetovna vojna. Osnovno šolo je obiskoval v Novakih pri Cerknem. V Kanalu je dokončal splošno obrtno šolo ter opravil obvezno prakso pri Elektrozadrugi Cooperative Carnica. Po končani šoli je dobil 1925 delo pri Elektrostrojni zadrugi v Cerknem, kjer je ostal pet let. V tem času je opravil v Vidmu tečaj za kinooperaterja in v Cerknem štiri leta predvajal filme. Osemnajstleten je 1925 prvi v Cerknem sestavil uporaben radioaparat na slušalke. V letu 1930 je prevzel očetovo trgovino z jestvinami, železnino, drogerijskim blagom in tekstilom ter jo specializiral za tehnični in elektrotehnični material. Poleg trgovine je imel galvansko delavnico ter finomehanično in radiodelavnico. Bil je izredno podjeten in bolj kot po dobičku obdarjen z željo po znanju. S pričo obveznosti do številne družine tej želji ni mogel zadostiti z rednim šolanjem. Znanje na področju elektro in radiotehnike je pridobival ob delu, na strokovnih tečajih, preko strokovne literature in dopisnega šolanja. Bil je zastopnik in serviser več tovarn elektromateriala in radijskih aparatov. Opravljal je notranja in zunanja elektrifikacijska dela, popravljal radijske aparate in sestavljal enocevne sprejemnike s slušalkami. V njegovi delavnici so med drugim predelovali radijske aparate z izmenične na enosmerni tok in previjali diname za avtomobile. V sodelovanju z mehanično delavnico Gašperja Obida iz Cerknega so postavili na Cerkljanskem več malih elektrarn.
         V organizacijo OF je bil vključen že od leta 1941 preko prvoborca Jaka Štucina - Cvetka. Štrukelj mu je v svoji hišj nudil prostor za krojaško obrtno delavnico in s tem prikril pred Italijani njegovo poslanstvo. Štrukelj je medtem pod pretvezo potreb trgovine nabavljal tudi blago za potrebe NOV in sam izdeloval ali predeloval material za potrebe vojske. Februarja 1942 je italijanska tajna policija Štruklja aretirala in ga odpeljala najprej v goriške zapore in od tam v Trst, od koder so ga prepeljali z ladjo na Sardinijo (Calgliari), kjer je preživel četrt leta v podzemni samici. Ničesar ni izdal in ničesar mu niso mogli dokazati. Izpustili so ga domov, kmalu za tem pa ga skupaj z več drugimi zavednimi Slovenci iz Cerknega pregnali v posebni bataljon v Bibieno in Forte dei Marmi (Carrara).

Prva slika delavcev Rempoda iz leta 1953 in nekrolog v Etinem glasilu iz oktobra 1975, foto V. Tavčar

Hiša Štrukljevih po nemškem bombardiranju Cerknega leta 1944, foto V. Tavčar